Medtem ko nekateri komaj čakajo pomlad, sonce, svež zrak ter da se narava zopet preobleče v svoje zelenje in razcveti, se drugi previdno skrivajo med štirimi stenami z vključenim čistilcem zraka. Pomlad ni njihov najljubši letni čas. Kadar morajo zapustiti svoje varno zatočišče, jih napade kihanje, srbenje oči, zamašen nos, posledično pa jih muči še utrujenost. Pojavil se je pelod.  

Res je, pelod je sprožilec spomladanskih alergij, vendar pa ni razlog za spomladanske alergije. Pelod je tu od nekdaj, a alergije včasih niso bile tako razširjene. To odpira precej pomembno vprašanje: zakaj telo na nekaj, kar samo po sebi ni nevarno, začne reagirati tako močno? 

Kaj se v telesu v resnici dogaja pri alergiji 

Alergijska reakcija ni neposredno povezana s tem, da bi bila snov, kot je pelod, objektivno nevarna. Gre za to, kako jo prepozna imunski sistem. Pri alergiji telo določen dražljaj zazna kot grožnjo in sproži obrambni odziv, ki vključuje tudi sproščanje histamina. 

Histamin ima v telesu svojo vlogo, vendar v tem kontekstu povzroča simptome, ki jih povezujemo z alergijo – od kihanja do otekanja sluznic. Ključno pri tem niti ni to, da se histamin sprosti, temveč to, da je odziv imunskega sistema nesorazmeren. Telo reagira premočno glede na dejanski dražljaj. 
 

Zakaj nekateri reagirajo, drugi pa ne 

Če bi bil pelod sam po sebi problem, bi alergijo razvili vsi, pa vendar ni tako. To že samo po sebi kaže na to, da razlika ni v zunanjem svetu, ampak v notranjem stanju telesa. 

Imunski sistem ima nalogo, da razlikuje med nevarnim in nenevarnim. Ko je ta sposobnost porušena, se začnejo pojavljati reakcije na snovi, ki jih telo sicer lahko brez težav tolerira. Alergija tako ni “napaka” v imunskem sistemu, temveč znak, da je regulacija imunskega sistema spremenjena. Lahko bi rekli, celo da je imunski sistem razglašen.  
 

Vloga črevesja pri uravnavanju imunskega sistema 

Velik del imunskega sistema je povezan s črevesjem, zato ni presenetljivo, da se prav tam oblikuje tudi toleranca do različnih snovi. Črevesje deluje kot nekakšen filter, ki določa, kaj se izloči in kaj gre lahko v naprej v telo ter obenem kot učni prostor, kjer se imunski sistem uči, kako reagirati. 

Ko je črevesni mikrobiom pester in v ravnovesju in je črevesna bariera stabilna – torej filter deluje dobro, je tudi odziv imunskega sistema bolj uravnotežen. V takem stanju telo lažje prepozna, da pelod ni nevarnost. 

Če pa pride do porušenega ravnovesja, zmanjšane raznolikosti mikrobioma ali povečane prepustnosti črevesja, se začne spreminjati tudi imunski odziv. Vnetni signali so pogostejši, toleranca nižja in telo hitreje reagira. 
 

Jetra, histamin in zakaj so simptomi lahko izrazitejši 

Pri alergijah se pogosto govori o histaminu, precej manj pa o tem, kaj se z njim dogaja po tem, ko se sprosti. Pomembno vlogo imajo jetra, saj sodelujejo pri njegovi razgradnji. 

Če so jetra obremenjena ali delujejo manj učinkovito, se histamin lahko kopiči. To pomeni, da so simptomi lahko izrazitejši, tudi če je izpostavljenost alergenu enaka. Zato lahko dve osebi v enakem okolju doživita popolnoma različno intenzivnost reakcije. 
 

Zakaj je alergij danes več kot nekoč 

V zadnjih desetletjih se delež ljudi z alergijami povečuje.
Ocenjuje se, da ima danes alergijo že do 30-40 % populacije, trend pa še vedno raste. 

Razlogov ni mogoče pripisati enemu dejavniku. Spremenil se je način življenja, prehrana, stik z mikroorganizmi v okolju, raven stresa, pa tudi izpostavljenost različnim snovem. Vse to vpliva na mikrobiom, na stanje črevesja in posledično na imunski sistem. 
 
❏ Do 40 % ljudi ima neko obliko alergije.
❏ Večina imunskega sistema je povezana s črevesjem.
❏ Zmanjšana raznolikost mikrobioma je povezana z večjo pojavnostjo alergij.
❏ Kratkoverižne maščobne kisline (SCFA) podpirajo imunsko toleranco 
 

Ali so alergije trajne 

Alergije niso nujno trajno stanje, vendar pogosto vztrajajo, če se ne spremeni notranje telesno okolje, ki jih podpira. Lahko se pojavijo v določenem obdobju, npr. ob povečanem stresu ali pomanjkanju spanja, lahko se kasneje omilijo ali pa spremenijo obliko oziroma izginejo.  

Ker gre za odraz regulacije imunskega sistema, se lahko z izboljšanjem notranjih pogojev (črevesje, prepustnost, imunski odziv) spremeni tudi odziv telesa. 
 

Kaj se zgodi, ko uredimo črevesje, pa odziv ostane 

Veliko ljudi začne pri črevesju, kar je smiseln prvi korak. Uredijo prehrano, podprejo mikrobiom, črevesno bariero in zmanjšajo vnetne obremenitve. Pogosto se stanje izboljša, vendar ne vedno v celoti. 

To je trenutek, ki je pogosto nerazumljen. 

Imunski sistem ima sposobnost, da si odzive zapomni. Če telo več let reagira na določen način, se ta vzorec utrdi. Tudi če se notranji pogoji izboljšajo, lahko odziv ostane, ker je postal del “privzetega” delovanja. 

Zato včasih ni dovolj samo zmanjšati dražljaje ali izboljšati okolje v črevesju. Potreben je tudi korak, ki podpira drugačen način odzivanja imunskega sistema – več regulacije, več tolerance in manj pretirane aktivacije. 
 

Kaj to pomeni v praksi 

Če gledamo celostno, se pri alergijah smiselno osredotočiti na tri področja: 
črevesje, jetra  in imunski sistem. Ta področja so med seboj povezana in vplivajo drug na drugega. Če eno od njih ostaja v neravnovesju, lahko telo ohranja vzorec.  

Ko se začne izboljševati stanje v črevesju, se pogosto zmanjša tudi vnetna obremenitev, kar vpliva na to, kako se odziva imunski sistem. Hkrati ima pomembno vlogo tudi to, kako učinkovito telo razgrajuje histamin, pri čemer sodelujejo jetra. Vsi ti procesi so med seboj povezani, zato se toleranca ne vzpostavi kot en sam korak, ampak kot rezultat več sočasnih sprememb v telesu. 

Pogosta vprašanja

1. Ali lahko alergije izginejo same od sebe? 
Lahko se omilijo ali začasno izginejo, vendar je to načeloma povezano s spremembami v telesu ali okolju. Boljše kot čakanje, da bi izginile, je posvetiti pozornost stanju v črevesju. 
 
2. Zakaj se alergije pojavijo kasneje v življenju? 
Ker se stanje mikrobioma, črevesja in imunskega sistema skozi čas spreminja. Do nenadnega pojava alergij lahko pride, npr. zaradi povečanega stresa ali pomanjkanja spanja, ki oslabita črevesni mikrobiom in črevesno bariero, kar posledično vpliva na odzivanje imunskega sistema.  

3. Ali je histamin glavni problem? 
Histamin je del odziva, ne pa nujno vzrok pojava spomladanskih alergij.  

4. Ali ima prehrana vpliv? 
Prehrana zelo pomembno vpliva na sestavo in ravnovesje mikrobioma in s tem na imunski sistem in njegovo odzivanje. 

5. Zakaj antihistaminiki pomagajo le začasno? 
Ker delujejo le na simptom, ne pa na regulacijo imunskega sistema. 
 



April 2026